Kreativne industrije so en tak izraz, ki se uporablja na vseh koncih in krajih. Sam vidim dizajn kot del kreativnih industrij, večjo težavo imam, ko mi hoče kdo povedati, da dizajn temelji na kreativnosti. Po moje gre v dizajnu prej za reševanje problemov. A gremo lepo po vrsti.
Kreativna ekonomija. Nekateri pravijo tudi kulturna in kreativna ekonomija. In kaj ima to za opraviti s kreativnimi mesti? Kaj tvori skupen kreativni ekosistem? V družbi Inteli so kreativni ekosistem opredelili kot skupek ljudi, ekonomije in mest.
Ljudi, ki tvorijo kreativni razred bi naj bilo možno v grobem razdeliti na pretežno tržno orientirane, pretežno kulturno orientirane za javno dobro in tretje na mešanico obeh prvih dveh delov.
Ekonomijo kreativnih industrij tvorijo po definiciji britanskega DCMS-ja še iz leta 1998: oglaševanje, arhitektura, umetnost in trgovanje s starinami, domača obrt, dizajn, modno oblikovanje, interaktivna prostočasna programska oprema, glasba, uprizoritvene umetnosti, založništvo, programska oprema, televizija in radio. Ne glede na to, da so definicijo postavili še pred ne-slutenim razvojem interneta, še vedno precej vzdrži, če mene vprašate. Pomembno je upoštevati, da pri kreativni ekonomiji ne gre samo za umetnost in kulturo, gre bolj za prostore, kjer se srečujejo tako kreativni posamezniki, menedžerji kot tehnologi.
Prostori ali mesta. Kreativna mesta. Obstaja precej projektov usmerjenih v to smer. Tudi v Sloveniji, točneje v Ljubljani. Mogoče smer tudi za druga mesta v Sloveniji, da poskušajo najti svojo pot? Ali če mene vprašate svoj poslovni model? Kaj torej opredeljuje kreativne prostore: življenjska skupnost z živahno kulturno agendo, zabrisane (»fuzzy«) meje med delom in prostim časom, med delovnim in zasebnim stanovanjskim prostorom, cenovna dostopnost stanovanj. Neformalne mreže ali hiper-dostopnost, ki ne pomeni nujno živeti v bližini mednarodnega letališča ampak obstoj enostavnega dostop in možnosti z vlakom ali po avtocesti do mednarodnih (letalskih) povezav.
Kako naj se oblikuje model mesta, ki hoče postati kreativno? Zapišem v drugem delu te mini-serije…
Ste zadovoljni s pregledanim? Bodite obveščeni o novih blog zapisih neposredno v vaš RSS bralnik
ali
[sharer]
Marko Savić. |
Viri:
- From Creative Industries to the Creative Place Refreshing the Local: Development Agenda in Small and Medium-sized Towns, poročilo iz februar 2011
- Cultural and creative industries: Growth potential in specific segments, Deutsche Bank Research, april 2011 prek iniciative Slovenia Coworking